SKRITI TRG DELA

Približno tri četrtine delovnih mest se zapolni še pred objavo prostega delovnega mesta, torej na skritem trgu dela. To pomeni, da so izbrani kandidati slišali o možnostih zaposlitve od nekoga drugega in so neposredno poiskali delodajalce oziroma so na drug način pridobili informacijo o delovnem mestu že pred objavo.

Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje se je v letih 2010 in 2011 skoraj 70 odstotkov delodajalcev odločilo, da pri iskanju ustreznih kandidatov za prosta delovna mesta ne želijo sodelovanja zavoda. Hkrati pa ima preostalih 30 odstotkov delodajalcev pogosto že svoje potencialne kandidate in ni nujno, da je izbranega kandidata napotil zavod.

Med glavne razloge, da je temu tako, je potrebno omeniti dejstvo, da imajo delodajalci dovolj kandidatov že brez objave, hkrati pa zaposlitev nekoga, ki ga delodajalec že pozna (ker je pri njem opravljal prakso, ker ga je priporočil nekdo, ki mu delodajalec zaupa, ker se je za zaposlitev zanimal in se je že uspel predstaviti še preden je bilo delovno mesto objavljeno itd.), za delodajalca pomeni manj skrbi.

Kako vstopiti na skriti trg dela? Najučinkovitejši način za vstop na skriti trg dela je mreženje. To je ena izmed najučinkovitejših metod za vstop na skriti trg dela, ki vam pomaga priti v stik s potencialnimi delodajalci prek prijateljev, sorodnikov, sodelavcev in vseh drugih ljudi.

Cilji mreženja so:

• Širiti seznam ljudi, ki vam lahko posredujejo informacije, ki vodijo do zaposlitve.
• Seznaniti ljudi, da iščete zaposlitev.
• Odkriti skriti trg dela – tista delovna mesta, ki se še ne oglašujejo.
• Povečati svoje znanje o industriji, organizacijah, poklicih, delodajalcih.
• Pridobiti dodatne informacije o izbirnih postopkih itd.

Učinkoviti načini mreženja za namene odkrivanja skritega trga delo so na primer: Neposredni stiki z delodajalci, udeleževanje zaposlitvenih sejmov, razvoj svoje mreže (razmislek o osebah, ki bi vam lahko pomagale vzpostaviti stik z potencialnimi delodajalci) ipd.